Dogodki In Odmevi

Slovenija danes zaznamuje državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Predsednica Nataša Pirc Musar je v poslanici poudarila vlogo Prekmurja pri krepitvi slovenske identitete, premier Robert Golob pa je med drugim izpostavil razvojni potencial regije. Da ima Prekmurje veliko priložnosti, še več pa znanja in volje, se strinja tudi direktor Razvojnega centra Murska Sobota Bojan Kar. Drugi poudarki: - Na srečanje Trumpa in Zelenskega tudi močna evropska delegacija. - Protestniki po vsem Izraelu zahtevajo konec vojne in vrnitev talcev. - Dars bo zvečer za sto dni za ves promet zaprl del vipavske hitre ceste.

Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina je bilo od obeh voditeljev, pa tudi iz Ukrajine in Evropske unije, slišati dokaj enotna sporočila - o upanju, da se bo vojna končala. Kakšen bo konkreten izkupiček vrha, še nekaj časa ne bo znano, prav tako ne, kakšne koristi si obetata voditelja velesil. Kot je dejal politični analitik Klemens Fischer z univerze v Kölnu, je bila Ukrajina le odskočna deska, ne pa osrednja točka pogajanj. Bistvo je bil nov mirovni dogovor med Rusijo in Združenimi državami. Ostali poudarki oddaje: - Poplave in plazovi v Pakistanu zahtevali že več kot 320 življenj. - Število turistov pri nas tudi v začetku avgusta višje kot lani. - Mariborski Poletni lutkovni pristan letos v ospredje postavlja vprašanje človečnosti.

Na Aljaski se že ves dan zbirajo visoki predstavniki Združenih držav in Rusije, ki bodo zvečer sodelovali na srečanju predsednikov Donalda Trumpa in Vladimirja Putina. Z izjavami so skopi, vsi zagotavljajo, da so njihova stališča jasna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ob prihodu oblečen v majico s kratico Sovjetske zveze, je tako dejal: Nikoli ne delamo načrtov vnaprej. Vemo, da imamo argumente ter jasno in razumljivo stališče, ki ga bomo tudi predstavili. Drugi poudarki: - Romarji ob prazniku obiskujejo Marijina svetišča. - Mladim na trgu dela se bodo morali prilagoditi tudi delodajalci. - Kaj storiti, ko nas v gorah ujame nevihta?

Gospodarska slika pri nas je bila v drugem četrtletju letos boljša kot v prvem, po nepričakovanem padcu je namreč sledila 0,7-odstotna rast. Nadaljnjo rast bi lahko ogrozila zunanja geopolitična tveganja, med drugim v trgovini. Na rast BDP-ja je sicer najbolj vplivala zasebna potrošnja. Druge teme: - Pred srečanjem Putin-Trump ruske sile silovito napadle Ukrajino. - Množični protesti v Srbiji prerasli v spopade z več kot sto ranjenimi. - Konec tedna po pričakovanjih prinaša vrhunec turistične sezone.

Nekateri evropski voditelji in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek videopovezave prav zdaj razpravljajo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o Ukrajini, pri čemer želijo predvsem preprečiti, da bi Washington in Moskva sprejemala pomembne odločitve brez njih. Ruske sile so medtem v zadnjih dneh dosegle nekaj opaznejših uspehov v regiji Doneck, čeprav so po navedbah ukrajinske vojske pri tem izgubile veliko vojakov. Druge teme: - Izraelska vojska odobrila novo ofenzivo v Gazi - Zoper nekdanje nadzornike Luke Koper že potekajo izvršbe - Operativci kritični do naročenih reševalnih helikopterjev

Evropa pred petkovim srečanjem Trump-Putin nadaljuje diplomatska prizadevanja za vključitev Unije in Ukrajine v pogovore. Kot poudarjajo, brez njih ne bo pravega miru. Drugi poudarki oddaje: - Kdo je podjetje Leonardo, ki bo Sloveniji dobavilo nova namenska helikopterja? - Ljubljanska občina zadovoljna z razpisom za sežigalnico, nasprotovanja civilne družbe ne ponehajo - Ob proastu solarne joga opozorila na nepopravljive okvare vida

Ali je predsednik vlade Robert Golob politično pritiskal na policijo, kot trdita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi policist Boštjan Lindav? To preverja komisija za preprečevanje korupcije. V osnutku ugotovitev, ki ga je KPK Golobu poslala pred mesecem dni, naj bi bila ugotovitev, da se je to zgodilo. Njegov zagovornik Stojan Zdolšek pa vztraja, da kršitve integritete ni bilo, in pričakuje, da bo komisija postopek ustavila. Drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi za konec vojne v Ukrajini ponudila zamenjavo ozemelj. Kijev svari pred popuščanjem Moskvi. - Združeni narodi obsojajo poboje novinarjev Al Džaire v Gazi. Izrael trdi, da so bili povezani s Hamasom. - Novi trener nogometašev Olimpije je Nizozemec Erwin van de Looi

Nadaljujejo se prizadevanja za mir v Ukrajini. Šest evropskih voditeljev je skupaj s predsednico Evropske komisije von der Leyen sporočilo, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez nje. Poudarili so tudi, da mednarodnih meja ni mogoče spreminjati s silo. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil njihova prizadevanja, včerajšnje pogovore ameriških, britanskih in evropskih svetovalcev za nacionalno varnost pa je označil za konstruktivne. Drugi poudarki oddaje: Vse več kritik na Netanjahujev načrt o zavzetju Gaze, kjer se povečuje število mrtvih zaradi lakote. Libanonska vlada namerava do konca leta razorožiti gibanje Hezbolah. V Posočju zadovoljni z obiskom turistov, ki jih privlači predvsem neokrnjena narava.

Težko pričakovano srečanje ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina bo v petek na Aljaski, sta potrdili strani. Trump je dejal, da je dogovor za končanje vojne blizu, vključeval pa naj bi tudi zamenjavo oziroma odvzem nekaterih ukrajinskih ozemelj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je načrte osto zavrnil. Opozoril je, da odločitve brez Ukrajine ne bodo prinesle miru. Drugi poudarki oddaje: Izrael kljub številnim kritikam prepričan v svoj načrt za zavzetje mesta Gaza Dve leti po poplavah občine vračajo 16 milijonov evrov predplačil; želijo si hitrejših postopkov Festival Plavajoči grad do jutri z 250 nastopi

Izraelska odločitev o zasedbi mesta Gaza v istoimenski palestinski enklavi je bila tarča ostrih kritik z vseh strani, izrazili so jih tudi domača javnost, vojaško vodstvo in sorodniki talcev, ki jih zadržuje Hamas. Tudi nemška vlada, ki je doslej bolj ali manj gledala stran, je napovedala delno prekinitev izvoza orožja v judovsko državo. Predstavnica Združenih narodov v Ženevi Alessandra Vellucci je dejala, da gre za alarmantno odločitev izraelske vlade, ki prinaša katastrofalne posledice za več milijonov Palestincev in ogroža tudi življenja izraelskih talcev v Gazi. V oddaji tudi: - Trump in Putin bi se lahko na pogovorih o Ukrajini srečala že v ponedeljek - Objavljen javni razpis, ki ponuja koncesije za sežigalnice: novi lokaciji bosta v Ljubljani in Mariboru - Kaj lahko pričakujemo od prestopa Benjamina Šeška v Manchester United?

Načrti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za popolno okupacijo Gaze so v Izraelu doživeli mešane odzive in sprožili proteste. Številni namreč menijo, da je čas za diplomacijo, saj da Hamas ne predstavlja več grožnje, poleg tega bi bilo ostrejše vojaško posredovanje usodno za talce. Kot je dejala ena od protestnic, po današnji odločitvi izraelskega varnostnega kabineta ne bo poti nazaj. Če se bo Izrael odločil za širjenje vojne, se talci morda nikoli ne bodo vrnili. Druge teme: - Putin in Trump se bosta po napovedih srečala prihodnji teden. - Evropa pričakuje pisni dogovor o carinah z ZDA. - Potrebe po policistih vse večje, zanimanja za poklic ni veliko.

Izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo. V minulih 24-ih urah je bilo v enklavi ubitih najmanj 135 ljudi, od teh več deset med čakanjem pred centri za razdeljevanje hrane. Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja pri načrtu popolnega zavzetja Gaze kljub močnemu nasprotovanju iz tujine in iz domačih logov. Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid meni, da je zasedba Gaze slaba ideja tako iz operativnega in moralnega kot tudi gospodarskega vidika.V oddaji tudi: - V Kremlju srečanje Putina z ameriškim odposlancem Witkofom označili za konstruktivno - V bolnišnicah in pri specialistih v prvih šestih mesecih opravili za 5 odstotkov več storitev kot v enakem obdobju lani - Pridelek hmelja bo letos nekoliko slabši, predvsem zaradi junijske suše.

Na ministrstvu za obrambo so predstavili strategijo razvoja obrambne industrije. Cilj ustanovitve obrambnega holdinga, ki je doživel nekaj nasprotovanja, je po besedah pristojnega ministra Boruta Sajovica, da čim več sredstev za obrambo, varnost in odpornost proizvedemo doma. Kot še ocenjujejo, bodo trije odstotki BDP-ja za obrambne izdatke v dolgoročnem obdobju izpolnili potrebe po posodobitvi Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Julija nekoliko večje število brezposelnih, Zavod ne zaznava krize v kovinsko-livarski industriji. - Vse več evropskih držav dobavlja ameriške sisteme protizračne obrambe za pomoč Ukrajini. - Izrael po napovedi premierja Netanjahuja o okupaciji celotne Gaze krepi smrtonosne napade na enklavo.

Dve leti po najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije se nadaljuje obnova, za katero je država do zdaj namenila skoraj 1,2 milijarde evrov od skupno ocenjenih treh milijard. Po napovedih bo trajala še tri leta. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski premier Netanjahu želi podučiti vojsko, kako doseči cilje v Gazi. - Med pridržanimi v ukrajinski protikorupcijski aferi naj bi bil poslanec vladajoče stranke. - Zaradi kritičnih razmer v kovinarstvu sindikat svari pred socialno bombo.

V teh dneh minevata dve leti od največje naravne katastrofe v zgodovini samostojne države. Uničujoče poplave so takrat zalile velik del Slovenije in marsikje povsem ohromile življenje. Na pomoč so priskočili gasilci, civilna zaščita, vojaki, policija, humanitarne organizacije in številni prostovoljci. Dve leti pozneje prevladuje ocena, da je bilo marsikaj narejenega, a da bo do popolne sanacije treba še marsikaj postoriti. Pristojni sicer ocenjujejo, da je država danes na ujme, podobne avgustovski iz leta 2023, bolje pripravljena, kot je bila takrat. O tem, kaj smo se naučili, smo se pogovarjali s poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom. V oddaji tudi: - V Gazi nove smrti zaradi lakote, pomoč prihaja po kapljicah. - Papež na maši milijon mladih romarjev pozval, naj širijo vero ter spomnil na vojne po svetu. - Slovenski odbojkarji znova brez medalje v ligi narodov, zlato osvojili Poljaki.

Agencija za okolje je za vso državo izdala oranžno vremensko opozorilo, saj jo bodo iz Italije in severnega Jadrana prešle nevihte z močnimi sunki vetra, nalivi in udari strel. Nevihtni sistem je že dosegel slovensko Istro, iz katere so poročali tudi o manjši toči oziroma sodri. Plohe in nevihte, tudi močnejše, se bodo razširile nad večji del države, nato pa se zvečer umirile. Ob tem lahko narastejo hudourniški vodotoki, toda obširnih poplav ni pričakovati. V oddaji tudi: - Gospodarstveniki dve leti po poplavah opozarjajo na počasno sanacijo ter ustrezno protipoplavno zaščito. - Trump v odgovor na ruske grožnje ukazal premik dveh jedrskih podmornic v bližino Rusije. - Slovenski odbojkarji jutri za tretje mesto v ligi narodov z Brazilci.

Prepoved uvoza, izvoza in tranzita orožja v Izrael je za zdaj sprožila predvsem domače odzive. Ker je naša država v odziv na dogodke v Gazi prva v Evropi, ki se je odločila za takšno potezo, se porajajo vprašanja, kako takšno omejitev sploh uvesti. Po besedah državnega sekretarja Boštjana Pavlina bodo ministrstva podrobnosti uskladila ta mesec, že zdaj pa je jasno, da bodo veljale nekatere izjeme, in sicer na uvoz, izvoz in tranzit tistih sredstev iz Izraela, ki so pomembne za odpornost in varnost Slovenije. Druge teme: - Ameriški predsednik Donald Trump si je za uvedbo novih carin kupil še sedem dni. - Sodišče potrdilo zapor in prepoved političnega delovanja Miloradu Dodiku. - Vipavska hitra cesta bo zaradi nujnih del zaprta več kot 3 mesece.

Z današnjim dnem so upokojenci na izpisku prvič lahko videli, kolikšen prispevek bodo odslej plačevali za dolgotrajno oskrbo - gre za en odstotek neto pokojnine. Od prvega julija namreč vsi plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki je odvisen od višine dohodka: upokojenci torej en odstotek neto pokojnine, zaposleni odstotek bruto plače, še en odstotek bo plačal njihov delodajalec. Samozaposleni pa bodo plačevali dva odstotka svojih prihodkov, saj so v vlogi delojemalca in delodajalca. Obvezni prispevek je obračunan samodejno ob plači oziroma pokojnini in se zbira, podobno kot prispevek za zdravstveno zavarovanje, na računu ZZZS. Druge teme: - Kmetijska zbornica napoveduje protest zaradi po njihovem nevzdržnih razmer v panogi. - Vse več držav razmišlja o priznanju Palestine, v Gazi medtem vladajo katastrofalne razmere. - Slovenski odbojkarji po zmagi nad favoriziranimi Francozi v polfinalu lige narodov.

Na štajerski avtocesti pred počivališčem Tepanje proti Ljubljani se je dopoldne zgodila tragična prometna nesreča. V njej je po doslej znanih podatkih umrlo pet ljudi, vsi so bili tuji državljani. O vzroku nesreče je predstavnica policijske uprave Celje Jasna Božič povedala, da je šlo za neprilagojeno hitrost. Policisti ob tem voznike vnovič opozarjajo na preventivno ravnanje, preden se odpravijo na pot in med njo. Druge teme: - Ostri odzivi Izraela po napovedi Velike Britanije o pogojnem priznanju Palestine - Slovenija korak bližje nakupu novih reševalnih helikopterjev - Predvidoma letos bo končana polovica sanacije na cestni infrastrukturi po katastrofalnih poplavah

V času, ko varnost postaja vse pomembnejša, se tudi Slovenija srečuje z vprašanjem, kako okrepiti svojo obrambno industrijo. Ena od rešitev, ki jo načrtuje naša država, je ustanovitev nove družbe v državni lasti. Obrambna industrija potezo pozdravlja, stroka pa omenja nujen nadzor nad takšnim podjetjem. Druge teme: - V Gazi vse več smrti zaradi stradanja. - Rusija zadržana do Trumpove napovedi o skrajšanju roka za premirje - Uporaba umetne inteligence del vsakdana. Problem nekritičnost mlajših.