Nedeljski Gost Vala 202

Nedeljska gostja je prva direktorica novega javnega zavoda Center Rog, kulturna menedžerka, nekdanja vodja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, novinarka, filozofinja, jezikoslovka in prevajalka Renata Zamida. Konec novembra, ko bo Evropska unija častna gostja na največjem knjižnem sejmu Latinske Amerike v Guadalajari v Mehiki, bo koordinatorka predstavitve literarnega programa. Z njo se pogovarja Nina Zagoričnik.

Izredna profesorica doktorica Nada Rotovnik Kozjek je ustanoviteljica in vodja Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kot pedagoginja študentom medicine v Ljubljani predaja znanje iz klinične prehrane, predava pa tudi na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za Vede o zdravju Primorske Univerze. Je ustanoviteljica Slovenskega združenja za klinično prehrano ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano, članica Medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije in tudi zdravnica mnogih slovenskih vrhunskih športnikov. V svojem prostem času se veliko posveča rekreaciji, je odlična maratonka in triatlonka, med drugim je večkrat uspešno zaključila tudi tekmovanje Ironman.

"Dobra in sodobna knjižnica mora odgovarjati potrebam uporabnika," pravi Viljem Leban, ki je od leta 2019 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, pred tem je bil direktor Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem in knjižnic v Kranju ter Tolminu. NUK ima pomembno poslanstvo in vsako leto daljši seznam nalog, ki so nacionalnega pomena, žal pa ima država precej mačehovski odnos do svoje osrednje, največje in najpomembnejše knjižnice, kar dokazuje tudi saga o gradnji NUK 2, ki se vleče že več kot štirideset let. Eno izmed vprašanj, ki jih je Viljemu Lebanu, Nedeljskemu gostu na Valu 202, zastavila Tatjana Pirc, je: "Kdaj bomo končno dočakali NUK 2?"

Paul Lendvai se je rodil leta 1929 na Madžarskem. Kot pripoveduje, je postal novinar in pozneje v madžarskem režimu končal v zaporu. Bil je brez službe in na koncu rehabilitiran. Ko se je zgodila madžarska revolucija leta 1956, se je odločil, da zapusti domovino. Prek Varšave je leta 1957 prispel na Dunaj, kjer se je ustalil. Dve leti pozneje je postal avstrijski državljan. Dvaindvajset let je bil dopisnik za londonski Financial Times. Nato pa je pisal za različne nemške in avstrijske časopise. Ustanovil je mednarodno revijo Europäische Rundschau, ki je objavljala tudi prispevke slovenskih avtorjev. Potem pa je postal urednik v zunanjepolitičnem uredništvu ORF, odgovoren za vzhodno Evropo. Pozneje je bil nekaj časa direktor, potem pa se je upokojil. Vsak teden napiše kolumno za liberalni avstrijski časnik Der Standard, večkrat na leto pa gostuje na televiziji v diskusijah o razmerah v Evropi. Napisal je skoraj 20 knjig. Ob tem je zelo vesel, da je ena izmed knjig, Orban – Novi evropski avtokrat, prevedena tud

Univerzitetni profesor, nevroznanstvenik in endokrinolog, pa tudi pisatelj, popotnik in navdušen gornik. Pred začetkom študijskega leta oceni kondicijo naše največje univerze, v kontekstu ljubezni pojasni vlogo genetike in spolov na delovanje možganov, v popotovanju po različnih koncih sveta pa se ustavi tudi v trenutku zgodovinskih navdihov literarnega ustvarjanja.Glasbeni izbor Gregorja Majdiča: Frank Sinatra – My Way Pankrti – Gospodar Coldplay – Viva La Vida

Dr. Matej Ogrin, izredni profesor na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in vodja nevladne organizacije CIPRA, je zagovornik planetarne solidarnosti in trajnostnega razvoja. Čudi se mladim, ki zahtevajo avtocesto, izum prejšnjega stoletja, in dvomi v smiselnost širitve ljubljanske obvoznice ter glavnih vpadnic v prestolnico. Ob koncu tedna mobilnosti, ki ga je marsikdo praznoval čakajoč v dolgih kolonah, opozarja, da širitev cest generira le še več prometa. V luči katastrofalnih poplav v Sloveniji razmišlja tudi o nujnosti resetiranja sistema prostorskega načrtovanja.

D. Lumir Ondřej Hanuš je vodilna avtoriteta na področju znanstvenega raziskovanja konoplje. Leta 1992 je prvi izoliral anandamid, to je snov, ki jo imamo v sebi in se v možganih veže na iste receptorje kot THC v konoplji. To snov, ki je odgovorna za homeostazo v telesu in je med drugim tudi v materinem mleku, so poimenovali po sanskrtski besedi za blaženost. Blaženost in radost tako znanstvenikov ob njenem odkritju kot po pričakovanem učinku. Hanuševo odkritje je pojasnilo delovanje kanabinoidnega sistema v telesu in dalo znanstveno podlago uporabi kanabinoidov v medicini. S 75-letnim češkim kemikom, ki že več kot tri desetletja živi in dela v Jeruzalemu, o znanstvenem raziskovanju konoplje, kanabinoidih in njihovi rabi v medicini, pa tudi o plezanju, ljubezni ter otroštvu nekoč in danes.

Novinarka Barbara Šurk ima enega najobsežnejših novinarskih opusov v Sloveniji. Začela je na Mladini s prvimi večstrankarskimi volitvami v Sloveniji in nadaljevala z razpadom Jugoslavije na Dnevniku. Po študiju na Filozofski fakulteti je nadaljevala s študijem v Združenih državah Amerike, kjer je spoznala ameriško šolo novinarstva, ki jo še vedno zaznamuje. Od tam je poročala za Dnevnik in Delo ter občasno tudi za RTV Slovenija. Sledilo je 15-letno obdobje poročanja s kriznih žarišč Bližnjega vzhoda, večinoma kot dopisnica najstarejše tiskovne agencije na svetu Associated press. Življenje obkroženo z nenehno negotovostjo je prekinila, saj je trpela zaradi posttravmatskega sindroma.Vrnila se je v Evropo, kjer je za New York Times spremljala balkansko begunsko pot ter kratko obdobje pisala tudi za bruseljski Politico. Zdaj živi v Franciji, kjer spet sodeluje z agencijo Associated press. Leta 2005 je za izjemne novinarske dosežke prejela nagrado Bratstvo resnice. Ervin Hladnik Milharčič pa jo je označil za najbo

Vilma Štritof je dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja. Kot dramaturginja je začela svojo pot v gledališču, zdaj pa že vrsto let dela v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija. Letos je bila selektorica tekmovalnega programa 58. festivala Borštnikovo srečanje. Bila je tudi članica žirij na različnih festivalih doma in v tujini. Pisala je tudi scenarije, kot dramaturginja deluje na področju gledališča, filma in radijske igre, piše recenzije, kritike gledaliških predstav in strokovne članke.

Eden najboljših slovenskih košarkarjev z burno igralsko kariero. “Ludi Štajerec”, ki je šel od Maribora prek Jugoplastike do Olimpije. Z vmesnim postankom v Partizanu, kjer je še vedno rekorder po številu doseženih točk v eni sezoni.Član slovite generacije, ki je osvojila svetovno prvenstvo v Manili leta 1978. Kapetan Krešimir Čosić in drugi so mu zaupali skrb za pokal, ki ga je prvi prinesel iz letala na domačih tleh. Črni Peter, ki je sodniku pokazal rit in se pokesal ter priznal napake. Športni komentator, ki je začel z največjim klubskim uspehom slovenske košarke in komentatorsko kariero simbolno sklenil z največjim reprezentančnim dosežkom. Oče košarkarskega tabora s 30-letno tradicijo, kjer se je kalil tudi Luka Dončić. Nekdanji politik, ki ga skrbi za prihodnost sveta in družbe. Družinski človek, ki z veseljem pomaga hčerki in zetu pri skrbi za vnuke s posebnimi potrebami. Večni borec za življenje, ki je premagal težko otroštvo, številne poškodbe in tud

Hidrolog in nekdanji trener kajaka in kanuja je vajen divjih voda, naše reke pozna celo tako dobro, da jih loči tudi po vonju, toda tolikšna magnituda poplav je presenetila tudi njega. Poplave so se ga dotaknile, le kako se ga ne bi. A je moral postaviti čustva na stran, ohraniti mirno kri in svoje delo opravljati logično in nepristransko. Tako se najbolj stresnih dni vesoljnega potopa izpred tedna dni spominja prvi obraz hidroloških napovedi v državi Janez Polajnar z Agencije za okolje. Ob vse ekstremnejših in pogostejših vremenskih ujmah bo treba sistem opozarjanja nadgraditi z učinkovitejšim komuniciranjem z novimi generacijami medijskih občinstev, ne bo odveč, poudarja, če bi poplavne vaje podobno kot požarne uvedli tudi v izobraževalni sistem. V pogovoru z Majo Ratej dodaja tudi, da bomo morali vnovič premisliti naše sobivanje z rekami in naš odnos do vode.

Slovenska izseljenka je skoraj pol stoletja preživela v Kartumu, prestolnici nemirne afriške države Sudan. Kot priložnostno poročevalko s terena smo jo na Valu 202 gostili že večkrat, tokrat pa smo jo obiskali v rodnem Veržeju, kamor je skupaj z osemčlansko družino prebegnila po izbruhu vojne maja letos.Frančiška Šonaja o razmerah v Sudanu, dolgi in zapleteni poti v Slovenijo ter njihovih ta hip še zelo spreminjajočih se načrtih za prihodnost. Izbrane skladbe: Green, Green Grass of Home – Tom Jones (Sittin' On) The Dock of the Bay – Otis Redding I Can't Stop Loving You – Ray Charles

Nedeljski gost je gledališki režiser Janus Kica, Poljak po rodu, ki je že skoraj tri desetletja del slovenske gledališke scene. Po končanem študiju v Krakovu in Kölnu je kmalu postal hišni režiser v gledališču Pine Bausch v Wuppertalu, kjer je ustvaril prvo mednarodno odmevno uprizoritev Kiplingove Knjige o džungli. Na povabilo režiserja Paola Magellija, takratnega vodje zagrebškega Teatra mladih, je še isto leto Knjigo o džungli režiral v Zagrebu, ki je kmalu postal njegov drugi dom.Slovensko gledališko pot je začel v Mariboru z Dumasevimi Tremi mušketirji in Kafkovo Ameriko. Redno ga vabijo tudi gledališča v Nemčiji, Avstriji in Švici. Janusz Kica je vse do letos predaval na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, na Velikem odru SNG Drama pa končal gledališko sezono z uprizoritvijo Strička Vanje Antona Pavloviča Čehova v novem prevodu Tatjane Stanič. Foto: MMC, Miloš Ojdanić

Zaščita patentov, blagovne znamke, intelektualna lastnina so teme, s katerimi se je ukvarjal vso karierno pot. Prvi direktor slovenskega Urada za intelektualno lastnino, avtor geografske zaščite Lipicancev, predstavnik Slovenije v svetovni trgovinski organizaciji.Dr. Bojan Pretnar opozarja, da gre razvoj zaščite patentov v Evropski uniji v povsem nepravo smer. Izbrani skladbi:What A Wonderful World – Eva CassidyCool Water – Tom Jones Foto: Bobo

Življenjska obdobja si navadno najlažje zapomnimo po ljudeh, ki so nam ves čas na očeh – tudi po znanih obrazih, kot jim radi rečemo. Svojo poklicno prelomnico je dočakala sveža upokojenka Miša Molk, dolgoletna televizijska voditeljica in urednica, priljubljena povezovalka festivalov in drugih dogodkov, skratka naša, vsaj tak imamo že več kot štiri desetletja občutek, dobra znanka z malih ekranov, fotografij in plakatov. Posebne predstavitve niti ne potrebuje, vseeno pa se spodobi, da pod svoj zaključni račun potegne črto.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo. “Pomembno je, da se ta dva pola uskladita, da se imaš možnost oprijeti drugega pola, ko te življenje zabije v tla, in da takrat, ko si v oblakih, obdržiš noge na tleh.” - Matej Filipčič Režiser, scenarist, scenograf, producent in arhitekt Matej Filipčič gradi predstave, razstave, dogodke in proslave. Ustvaril je tudi letošnjo osrednjo prireditev ob dnevu državnosti. “Verjetno obstajajo režiserji, ki so levi, desni, srednji, zgornji. Za umetniški del predstave izbiram teme, ki so pomembne za vso družbo, s katerimi bi se morali ukvarjati levi, desni, vsi.” - Matej Filipčič

Nedeljska gostja je gledališka in filmska igralka Nataša Matjašec Rošker, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ji ga bodo podelili prav nocoj na velikem odru mariborskega gledališča, v njeni matični hiši, kjer je postala stalna članica leta 2007. Po končanem študiju dramske igre na AGRFT-ju je najprej delovala kot samostojna ustvarjalka na različnih gledaliških odrih ter v neodvisnih gledaliških skupinah. Nastopila je tudi v več celovečernih, kratkih, dokumentarnih in videofilmih. Za svoje delo je bila tako doma kot v tujini večkrat nagrajena. Foto: Radio Maribor/Boštjan Lah

Maša Jazbec je že pred desetletjem v Trbovlje pripeljala najbolj naprednega humanoidnega robota, skoraj popolnega dvojnika človeškega profesorja Ishigure. Po doktoratu iz robotike na Japonskem in predavateljstvu v Linzu, se je vrnila v Zasavje. Deluje v podjetniškem inkubatorju Katapult, raziskuje vpliv robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi, prepleta znanost in umetnost, z robotkama Evo in Lili gostuje po številnih šolah in domovih starejših.Razmerja med človeško in umetno inteligence se tudi zaradi Chat GPT-ja nevarno spreminjajo, a še vedno so v naših rokah, četudi človeka najbolje spoznaš, če poskušaš narediti njegovo kopijo. "Nihče ne razume osamljene popolnosti mojih sanj," je Maša Jazbec, tudi prejemnica Jakopičevega priznanja, zapisala ob robu razstave o sintetičnih organizmih. V nekoč rudarskih Trbovljah ob razcvetu visokotehnoloških konceptov in podjetij načrtujejo mesto akrobatov in prihodnosti. Za ljudi in robote. Z roboti

Nedeljsko gostjo bi lahko šaljivo napovedali tudi s pesmijo skupine Hazard: Kopalnico ima. Je namreč direktorica enega najboljši proizvajalcev gotovih kopalnic v Evropi, podjetja Varis Lendava. Vodenje podjetja je pred osmimi leti prevzela od očeta. Magistrica ekonomije Sabina Sobočan se je v gradbeništvo podala z zavedanjem, da jo čakajo številni izzivi, a se jih ni ustrašila. Za 220 zaposlenih pravi, da so kot njena velika družina. Za svež, pristen in uspešen način vodenja je dobila številna priznanja, je tudi menedžerka leta.

Slovenija gosti evropsko veslaško prvenstvo. Na Bledu sicer ne bo imela resnih kandidatov za najvišja mesta v olimpijskih disciplinah. Na najpomembnejšem športnem tekmovanju že v Riu de Janeiru in Tokiu ni bilo slovenskih veslačev. Zadnja sta v Londonu veslala Iztok Čop in Luka Špik, ki sta izjemni karieri zaokrožila z bronom v dvojnem dvojcu. Skupaj sta osvojila poln komplet olimpijskih medalj. Prvo zlato v samostojni Sloveniji 23. septembra v Sydneyu. Ta dan je zdaj Dan slovenskega športa, v Atenah štiri leta kasneje sta bila srebrna in v Londonu leta 2012 bronasta. Trikrat sta bila tudi svetovna prvaka ter dvakrat podprvaka. Bila sta veslača leta po izboru mednarodne zveze za izstopajoč nastop v Gifuju na Japonskem leta 2005. Luka Špik je po koncu izjemne veslaške kariere ostal v Londonu, kjer je še zadnjič veslal na olimpijskih igrah. Zdaj je daleč od veslanja, ne samo slovenskega. Dela kot osebni trener v crossfit centru, še vedno rad obiskuj