Komentar Tedna

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Ob napovedi premierjeve poroke in prejšnjega sklicevanja na vrednoto družine in skrbi za otroke sem se spomnil tudi na besede predsednice državnega zbora. Ta se je celo odločila za polet z močnim ogljičnim odtisom na prestižni novoletni dunajski koncert (ne na nujno potovanje), da bi tako pridobila čas za družino in otroke. Javnost je pokimala, da si otroci in družina zaslužijo več ljubeče materine navzočnosti. No, tudi njenim besedam ne morem verjeti. Ko je dneve in noči preživela v državnem zboru (ne zaradi službe), ampak z ljubimcem, pač ni mogla izžarevati ljubeče materinske navzočnosti v družini in je ni mogla posredovati otrokom ... Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

V zadnjem julijskem tednu so mediji poročali o rekordih na borzah in Bitcoinu, kar avtor povezuje z razvrednotenjem denarja, ne nujno z gospodarsko močjo. Nadaljuje o investiranju – ne le denarja, temveč tudi časa, odnosov in duhovnosti, še posebej v času dopustov in izpostavi pomen zavestnega vlaganja v najdragocenejše stvari v življenju, kot so vera, družina in notranji mir.

Ozaveščanje vzrokov za dejanja je nujni prvi korak k temu, da nekaj spremenimo na bolje.

Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče. 

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.