Kulturnice

Na canskem filmskem festivalu že zelo dolgo časa nismo imeli celovečernega filma, nazadnje se je za eno od nagrad za kratki film potegoval reziser Martin Turk, slovenski Tržačan. Iz tržaške sredine prihaja tudi mlada režiserka Vida Skerk, ki je s svojim kratkim 15-minutnim filmom Ether uvrščena v študentski canski program La Cinef. Njen film se je uvrstil med 16 izbranih filmov od 2.700 poslanih z vsega sveta. 

Živimo v kvadratni vasi, kjer so kvadratni predmeti in kvadratni ljudje. Gre za vas, ki na prvo mesto postavlja pragmatizem in zavrača vse oziroma vsakogar, ki izstopa po videzu in se ne ravna po strogih pravilih meščanov. Ko se v kvadratni vasi pojavi krog, ta hitro postane problem. Krog v kvadratnem mestu je igriva in ganljiva predstava o drugačnosti in drznosti biti to, kar si. Klovna Rose in Marjeta Cveta skozi humor, pantomimo in stik z občinstvom pripovedujeta zgodbo o krogu, ki se rodi v popolni kvadratni vasi. Predstava KUD Globus Hystericus je predstava za otroke – in tudi odrasle.

Odhajamo v Cannes, kjer bodo nocoj svečano odprli 78. filmski festival, največji tovrstni festival na svetu. Letos so si selektorji ogledali nekaj manj kot tri tisoč filmov in jih le 21 uvrstili v najožji izbor za Zlate palme, ki jih bodo podelili 24.maja. Prav na dan otvoritve pa je postala dvorana Lumiere s svojimi 2.309 sedeži tudi največji evropski kino, opremljen s poglobljeno zvočno tehnologijo Dolby Atmos, ki je nadomestila 128 stalnih in 20 stropnih zvočnikov, 5 kilometrov kablov in 29 ojačevalnikov. Nov zvočni sistem zagotavlja osupljivo pristen 360-stopinjski prostorsko bogat zvok, ki gledalca popolnoma objame.

V sodobni arhitekturi je vse bolj prisotna nova tehnika gradnje z zbito zemljo, ki ni nova, saj gre za eno najbolj arhaičnih, kar jih človeštvo pozna. Zadnjih pet let se z raziskovanjem gradnje z zemljo ukvarja skupina arhitektov revije Outsider, ki je bila letos ponovno povabljena v Benetke za glavne izvajalce razstavnih del z zbito zemljo za dva svetovna paviljona v času Beneškega bienala arhitekture - za Združene arabske emirate in za Kosovo.

Knjiga Pisma 1925–1975 in druga pričevanja razkriva korespondenco med eno najpomembnejših političnih teoretičark dvajsetega stoletja in filozofinjo judovskega porekla Hannah Arendt in njenim nekdanjim profesorjem, filozofom Martinom Heideggerjem, ki je za rektorski položaj med drugim aktivno sodeloval z nacizmom in se od njega tudi ni zares nikoli distanciral. Pisma, za katera sta bila najprej dogovorjena, da jih bosta sežgala, vendar Hannah Arendt tega ni storila, razkrivajo zapleteno osebno, intelektualno in na začetku tudi erotično razmerje dveh izjemnih mislecev ter edinstven vpogled v njune misli, čustva ter odzive na ključne dogodke 20. stoletja.

Ulica v Ljubljani, matematično priznanje, astronomsko društvo, gimnazija v Idriji in še kaj je poimenovano po slovenskem matematiku in fiziku Juriju Vegi, ki je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni, njegov portret pa je bil na bankovcu za 50 tolarjev. Manj znano pa je, da je bil Vega tudi topniški častnik, ki je po zaslugi številnih vojaških uspehov prejel najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, red Marije Terezije, in s tem naziv baron. O vojaškem delu njegovega življenja pripoveduje nova monografija Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja, ki jo je napisal doktor zgodovine Pavel Car.

Pred svetovnim dnevom knjige tudi v Kulturnicah gremo v svet pisane besede. V zbirki Roman založbe Mladinska knjiga so izšli prevodi knjižnih novosti Dunkelblum, Žalostni tiger in Tasmanija. V zbirki Novi klasiki pa je objavljenih šest svetovnih klasik in sicer Krasni novi svet, Tujec, Sto let samote, Slika Doriana Graya , Drakula ter Prevzetnost in pristranost, predstavimo jih v tokratni oddaji.

Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo med 15. in 18. aprilom potekal 17. festival elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA, kjer se bodo predstavili domači in tuji glasbeni ustvarjalci. Na potovanje v čas po prvi svetovni vojni, ko je razpadlo večjezično in večkulturno avstro-ogrsko cesarstvo, nas bo premierno na prvem programu Radia Slovenija popeljala radijska igra Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista Josepha Rotha. Radijska igra je v dveh delih nastala v široki mednarodni koprodukciji v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica kot del programa Nezmožni umreti.

V Narodni galeriji v Ljubljani bo vse do novembra na ogled obsežna razstava Barok v Sloveniji: slikarstvo in kiparstvo. Gre za težko pričakovano razstavo, za katero direktorica galerije Barbara Jaki pove, da gre "za enega večjih projektov galerije v zadnjih letih, zlasti po logistični plati". Kaj vse so uvrstili na to obsežno razstavo, kaj vse je barok in zakaj bi nas danes še moral zanimati? O tem v pogovoru s soavtorico razstave dr. Katro Meke.

Spomnimo na 80-letnico revije Ciciban ter 80-letnico Pike Nogavičke, kar pri Mladinski knjigi obeležujejo tudi z novima izdajama. Pri Cankarjevi založbi pa sta izšli prvi knjigi druge sezone zbirke Razmerja.

Napočil bo dan (The Day May Break) je naslov globalne fotografske serije enega največjih okoljevarstvenih fotografov današnjega časa, Nicka Brandta, ki do 7. septembra gostuje v dveh galerijah v Ljubljani: v Galeriji Cankarjevega doma in galeriji Fotografija. Velika fotografska razstava prikazuje ljudi in živali, ki sta jih prizadeli poslabšanje in uničenje okolja. Nastala je v različnih državah sveta: v Keniji, Zimbabveju, Boliviji, na Fidžiju in v Jordaniji.

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega si lahko ogledamo prvo slovensko uprizoritev komične drame Vila blok Evropa nemškega dramatika Lutza Hubnerja, ki ga imajo številni za sodobnega Molierja. V igri nastopa dvanajst ljudi z različnimi poklici, ki se odločijo, da bodo skupaj gradili nepremičnino, v kateri naj bi pozneje tudi sobivali. Kdor ima več kapitala, ima tudi več besede; a začetne fraze o sodelovanju, skupnosti ter solidarnosti se hitro razblinijo.

Od danes je v Ljubljani tudi za obiskovalce odprta nova galerija MUZA, ki so jo v družbi povabljenih gostov uradno odprli včeraj. V novih galerijskih prostorih je kot prva na ogled občasna razstava, poimenovana Eho – sodobna umetnostna zbirka v dialogu. Na razstavi je predstavljenih 70 umetnin iz umetniške zbirke NLB, med katerimi so tako na novo odkupljena dela in dve naročeni deli ter starejša dela iz zbirke slovenske umetnosti 20 stoletja.Foto: Galerija Muza

Leo Mujić je mednarodno uveljavljen baletnik in koreograf, ki je to sezono na oder SNG Opera in balet Ljubljana postavil balet Hamlet. Ob tej priložnosti smo se z njim pogovarjali o njegovi 20-letni zgodbi z ljubljansko Opero in o tem, kako je nastala najnovejša predstava po Shakespearjevi predlogi.

V Ljubljanski operi bo nocoj premiera predstave Opera za tri groše v režiji Mateje Koležnik, ki bo prvič v zgodovini povezala dve osrednji gledališki hiši, ljubljansko Dramo in Opero. Gre za eno izmed slikovitejših odrskih del 20. stoletja dramatika Bertolta Brechta in skladatelja Kurta Weilla, edinstven spoj dramskega in glasbenega gledališča. Režiserka Mateja Koležnik je za glasbeni del uprizoritve povabila dirigenta Marka Letonjo. Skupaj sta zasnovala uprizoritev dveh nacionalnih gledališč hiš z igralskim ansamblom, opernim zborom in orkestrom.

Odpotovanja je prvenec Tomaža Pengova z edinstvenim zvenom in zvokom, enkraten po načinu igranja in besedilih. Na ovitku velike plošče, izdane leta 1973, piše: ''Posneto v nekem stranišču na Prešernovi 1''. Tomaž Pengov in Aco Razbornik sta jo z improvizirano opremo posnela pri Pengovu doma. Zgodbo Odpotovanj predstavlja novi dokumentarni film avtorja Matevža Breclja z naslovom V odmevu nekega stranišča.

Narodna galerija, osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, z največjo zbirko likovnih del, ima poslanstvo, da predstavi slovencem in tudi vsej Evropi in svetu našo nacionalno umetnost. Največkrat so to skupinske razstave ali razstave posameznih umetnikov. Popularne pa so tudi predstavitve žanrskih motivov kot so krajine ali tihožitja. Te dni je Narodna galerija izdala publikacijo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije, ki sta jo skupaj napisala Jassmina Marijan, višja kustosinja Narodne galerije in pisatelj, publicist Matjaž Mastnak, vodja Arboretuma Volčji Potok. Sadje na slikah Narodne galerije je že četrta publikacija, ki jo je Narodna galerija namenila čim širšemu občinstvu, vsem, ki ji zanima, kako sta narava in umetnost povezani skozi zgodovino.

"Večina dokumentarnih filmov zareže v bistvo problema sodobnega sveta, še posebno takrat, ko je govor o nevralgičnih točkah našega bližnjega prostora," je v uvodniku 27. Festivala dokumentarnega filma zapisal njegov programski direktor Simon Popek. Verjetno najbolj pričakovani film festivala je film Edina zemlja, ki je prejel oskarja za najboljši dokumentarec, v naboru pa so tudi filmi, ki raziskujejo vprašanja, kot na primer, kako živijo vešče in molji, kakšno vlogo imajo v zgodovini človeštva vlaki, kako velika je moč arhiva in kako je bilo avgusta leta 1965, ko so v New York, na drugo ameriško turnejo, prispeli Beatli. Odprtje festivala bo pospremila biografska drama o Zoranu Predinu režiserja Slobodana Maksimovića, retrospektiva pa bo posvečena dokumentarnemu opusu slovenske režiserke Maje Weiss. Festival bodo od 12. do 19. marca gostili Cankarjev dom, Kinodvor in Slovenska kinoteka.

V veliki avli Cankarjevega doma se predstavljajo slovenski arhitekti in študentje arhitekture na že tradicionalni bienalni razstavi Arhitektura inventura. Gre za najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v Sloveniji. Izbor obsega 138 arhitekturnih projektov, med njimi so tudi študentski. Letošnja naslovna tema razstave je odgovornost.

Danes se bodo v Slovenski kinoteki začeli Dnevi etnografskega filma. Ogledati si bo mogoče od filmov z etnomuzikološkimi in ekološkimi poudarki, filmov, ki obravnavajo vojne in migracije, do filmov, ki tematizirajo odnos do božanstev in duhov umrlih prednikov.