Kulturnice

Začetek julija je v Ljubljani čas za jazzovsko praznovanje. Jazz festival je v 66. izvedbi programsko usmerjen v sodobnost, s posebnim fokusom na glasnih in mogočnih glasovih liderk – izstopajočih protagonistk širše jazzovske aktualnosti.Sogovornika: programska vodja Jazz festivala Ljubljana Tina Lešničar, sokurator Borja Močnik

Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.

Na festivalu, ki je posvečen klubski kulturi je nastopilo 39 ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije in tujine.Konec tedna je bil precej glasbeno obarvan. V namen praznika glasbe, Fete de la musique, so se po raznih lokacijah po Sloveniji zvrstili razni glasbeni dogodki, poleg tega pa se je zadnja dva pretekla konca tedna odvil tudi festival elektronske glasbe Keep in mind.  Podlaga: Kri records 

Že peti festival delavskega filma Kamerat bo konec tega tedna v Hrastniku skozi film kot sredstvo družbene kritike odpiral vprašanja o položaju delavcev ter spreminjanju dela in pravic v sodobnem svetu. V ritmu stroja, srca in skupnosti ponovno tudi v rudniškem rovu, 40 metrov pod zemljoFoto: Jernej Peklar

V razprodanih Križankah se je v soboto, 10 let od premiere, spet združila ekipa slovenskega muzikala Mamma Mia!* Val 202 jo je obiskal že med generalko. Med igralci, plesalci in tehnično ekipi smo preverili, kakšni so občutki pred jubilejno uprizoritvijo, kako to, da še vedno vztrajajo, ter kateri lepi in zabavni spomini jih vežejo na muzikal. Srečali pa smo tudi gledalca, ki si je muzikal ogledal že 33-krat.*Muzikal je nastal v produkciji Prospota v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in v režiji Juga Radivojevića. Besedilo Catherine Johnson je prevedla Živa Čebulj, prevod in priredbe pesmi švedske skupine Abba pa so delo Tomaža Domicelja. Fotografija: Darja Štravs Tisu

Kolutni magnetofon, diktafon, monokasetofon, brajeva ura, brajev meter. To je le nekaj pripomočkov, ki so slepim in slabovidnim v zgodovini pomagali pri samostojnosti. Približno 60 takšnih predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov, je zdaj na ogled v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani na stalni razstavi z naslovom Slepopisje od točkopisa do eBralca. Rdeča nit razstave je pismenost slepih – z brajico in tehničnim zvokom do uveljavitve v poklicu in družbi. Ob tem pa je namen razstave, ki je tudi podlaga za ustanovitev Muzeja slepopisja, ohranitev kulturne dediščine slepih in slabovidnih. Sogovornika: Stane Padežnik Viktor Vertačnik

Dve častitljivi obletnici: šestdeset let Festivala Borštnikovo srečanje, ki se že tradicionalno odvija v SNG Maribor in sedemdeset let Grafičnega bienala, ki je na ogled na različnih prizoriščih v Ljubljani.Kako glavna selektorica Borštnikovega srečanja Ajda Rooss vidi slovensko gledališko krajino in kaj imajo skupnega gledališke predstave v tekmovalnem programu? Ajde Rooss je dolgoletne vodje lutkovnega gledališča Ljubljana, dramaturginje in publicistke, ugotavlja, da se predstave med seboj povezujejo in da imajo mnogo skupnih izhodiš.Nagrade in Borštnikov prstan, ki ga letos prejme prvakinja SNG Drama Nataša Barbara Gračner, bodo podelili v soboto Ali Mednarodni grafični bienale Ljubljana, eden najstarejših bienalskih prireditev na svetu, še ohranja pridevnik grafični?Letos ga kurira, v Španiji rojena filozofinja in umetnostna zgodovinarka, Chus Martínez. Naslovila ga je Orakelj: o domišljiji in svobodi.Grafični bienale Lju

Prvič v zgodovini bo Slovenija gostila Evropski oblikovalski festival, katerega del so tudi Evropske oblikovalske nagrade – ena najprestižnejših priznanj na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Program festivala bo med drugim spremljala glavna razstava v atriju Mestne hiše, v Cukrarni pa bo za ogled na voljo razstava Greetings from Sarajevo priznane skupine Trio Sarajevo. Gostovanje v Ljubljani je kazalnik, da slovenska oblikovalska scena dobiva tudi mednarodno prepoznavnost. O tem, kaj pomeni dogodek za razvoj oblikovalske stroke in kakšno prihodnost na tem področju vidijo mladi ustvarjalci, smo se pogovarjali s študenti in predavatelji, ki se bodo predstavili v okviru festivalskega programa.

V galeriji KIBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec. Slikarska razstava z naslovom Sipanke, osemnajst slik v tehniki olja na platnu, živi od barve in opazovalca pripravi na čarobni trenutek, ko stopi v prostor, v katerem je ambientalna postavitev oziroma svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Umetnica v svojem delu raziskuje barve, oblike in svetlobo in tudi tokrat je tako: številni in različno veliki filigranski objekti, ki visijo s stropa na nevidnih nitkah in sestavljajo tridimenzionalno sliko, v katero je mogoče stopiti, zaživijo pod UV-osvetlitvijo in omogočijo skoraj nezemeljsko izkušnjo.

Mednarodni festival Druga godba je eden od najpomembnejših festivalov osrednje Evrope. Predstavlja tradicionalne in popularne godbe z vsega sveta. Letošnja, 41. Druga godba bo od 29. do 31. maja na različnih koncertnih prizoriščih v Ljubljani gostila izvajalce s štirih celin. Večina od njih bo na Drugi godbi nastopila prvič.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. Režiserka Tjaša Črnigoj je za novo predstavo 55. člen na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izbojevali, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno. V ljubljanski Knjigarni Konzorcij so odprli že 32. prodajno razstavo Bologna po Bologni. Ekipa knjigarjev Konzorcija je na letošnjem mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni izbrala več kot 600 nagrajenih in drugih otroških knjig iz 11 držav v 6 jezikih, ki jih do 31. maja predstavlja razstava Bologna po Bologni.

Mednarodni festival svetlobe, ki ga je pripravil Strip Core/Forum Ljubljana, še vedno ohranja temeljno poslanstvo: poudarjati vlogo umetnosti pri oblikovanju javnega prostora in s tem tudi javnega, svobodnega diskurza, ob tem pa krepiti kakovost in pestrost mestnega življenja. Na festivalu sodeluje 35 umetnic in umetnikov, 10 mentorjev, 35 dijakov, 19 študentov 20 kulturnih in izobraževalnih organizacij. Tema letošnjega festivala je motnje.Letošnja Svetlobna gverila bo do 14. junija s številnimi svetlobnimi instalacijami, objekti in videoprojekcijami osvetlil različne prostore Ljubljani: od Metelkove do Špice, osrednje prizorišče dogajanja bo tudi tokrat galerija Vžigalica z osrednjo festivalsko razstavo z deli domačih in tujih umetnikov različnih generacij.

Festival Rdeči revirji, ki ga organizira Zavod Vitkar pod umetniškim vodstvom Branka Potočana, vsako leto poteka v Zasavju, natančneje v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. Glavna ideja festivala so povezovanje domačih umetnikov, društev in zavodov z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi izvajalci, ohranjanje prepleta tradicionalnih in sodobnih vsebin ter povezovanje in sodelovanje ljudi. Za štiri dni bo 23. festival oživil hrastniške ulice in prostore kulturnih ustanov ter popestril vsakdanje življenje s številnimi prireditvami različnih zvrsti. Nato se bo preselil v Zagorje ob Savi, kjer bo festivalsko dogajanje potekalo od 5. do 7. junija, v Trbovljah pa od 19. do 21. junija. Vse podrobnosti programa najdete na spletni strani festivala.

Na canskem filmskem festivalu že zelo dolgo časa nismo imeli celovečernega filma, nazadnje se je za eno od nagrad za kratki film potegoval reziser Martin Turk, slovenski Tržačan. Iz tržaške sredine prihaja tudi mlada režiserka Vida Skerk, ki je s svojim kratkim 15-minutnim filmom Ether uvrščena v študentski canski program La Cinef. Njen film se je uvrstil med 16 izbranih filmov od 2.700 poslanih z vsega sveta. 

Živimo v kvadratni vasi, kjer so kvadratni predmeti in kvadratni ljudje. Gre za vas, ki na prvo mesto postavlja pragmatizem in zavrača vse oziroma vsakogar, ki izstopa po videzu in se ne ravna po strogih pravilih meščanov. Ko se v kvadratni vasi pojavi krog, ta hitro postane problem. Krog v kvadratnem mestu je igriva in ganljiva predstava o drugačnosti in drznosti biti to, kar si. Klovna Rose in Marjeta Cveta skozi humor, pantomimo in stik z občinstvom pripovedujeta zgodbo o krogu, ki se rodi v popolni kvadratni vasi. Predstava KUD Globus Hystericus je predstava za otroke – in tudi odrasle.

Odhajamo v Cannes, kjer bodo nocoj svečano odprli 78. filmski festival, največji tovrstni festival na svetu. Letos so si selektorji ogledali nekaj manj kot tri tisoč filmov in jih le 21 uvrstili v najožji izbor za Zlate palme, ki jih bodo podelili 24.maja. Prav na dan otvoritve pa je postala dvorana Lumiere s svojimi 2.309 sedeži tudi največji evropski kino, opremljen s poglobljeno zvočno tehnologijo Dolby Atmos, ki je nadomestila 128 stalnih in 20 stropnih zvočnikov, 5 kilometrov kablov in 29 ojačevalnikov. Nov zvočni sistem zagotavlja osupljivo pristen 360-stopinjski prostorsko bogat zvok, ki gledalca popolnoma objame.

V sodobni arhitekturi je vse bolj prisotna nova tehnika gradnje z zbito zemljo, ki ni nova, saj gre za eno najbolj arhaičnih, kar jih človeštvo pozna. Zadnjih pet let se z raziskovanjem gradnje z zemljo ukvarja skupina arhitektov revije Outsider, ki je bila letos ponovno povabljena v Benetke za glavne izvajalce razstavnih del z zbito zemljo za dva svetovna paviljona v času Beneškega bienala arhitekture - za Združene arabske emirate in za Kosovo.

Knjiga Pisma 1925–1975 in druga pričevanja razkriva korespondenco med eno najpomembnejših političnih teoretičark dvajsetega stoletja in filozofinjo judovskega porekla Hannah Arendt in njenim nekdanjim profesorjem, filozofom Martinom Heideggerjem, ki je za rektorski položaj med drugim aktivno sodeloval z nacizmom in se od njega tudi ni zares nikoli distanciral. Pisma, za katera sta bila najprej dogovorjena, da jih bosta sežgala, vendar Hannah Arendt tega ni storila, razkrivajo zapleteno osebno, intelektualno in na začetku tudi erotično razmerje dveh izjemnih mislecev ter edinstven vpogled v njune misli, čustva ter odzive na ključne dogodke 20. stoletja.

Ulica v Ljubljani, matematično priznanje, astronomsko društvo, gimnazija v Idriji in še kaj je poimenovano po slovenskem matematiku in fiziku Juriju Vegi, ki je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni, njegov portret pa je bil na bankovcu za 50 tolarjev. Manj znano pa je, da je bil Vega tudi topniški častnik, ki je po zaslugi številnih vojaških uspehov prejel najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, red Marije Terezije, in s tem naziv baron. O vojaškem delu njegovega življenja pripoveduje nova monografija Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja, ki jo je napisal doktor zgodovine Pavel Car.

Pred svetovnim dnevom knjige tudi v Kulturnicah gremo v svet pisane besede. V zbirki Roman založbe Mladinska knjiga so izšli prevodi knjižnih novosti Dunkelblum, Žalostni tiger in Tasmanija. V zbirki Novi klasiki pa je objavljenih šest svetovnih klasik in sicer Krasni novi svet, Tujec, Sto let samote, Slika Doriana Graya , Drakula ter Prevzetnost in pristranost, predstavimo jih v tokratni oddaji.