Kulturnice

Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.

10. festival kratkega neodvisnega filma SHOTS, ki v Slovenj Gradcu poteka med 31. julijem in 2. avgustom, se je začel nadvse slučajno, med dolgotrajno vožnjo filmskih zanesenjakov s sorodnega festivala, ki pa ni izpolnil njihovih pričakovanj. In tako so zasnovali svojega. Ta se je sramežljivo začel v lokalni čajnici in prerasel v mednarodno priznan festival, ki sodi med 100 najboljših na svetu. O začetkih, pomenu takšnih dogodkov za koroško regijo in hitrem razvoju priljubljenega dogodka direktor festivala Tomo Novosel.

V Dubrovniku, kjer je v polnem teku 76. Dubrovniški poletni festival glasbe, plesa gledaliških predstav in filma, posebno pozornost vzbuja dramska igra Medeja, koprodukcija SNG Maribor, Dubrovniškega festivala in Hrvaškega narodnega gledališče v Varaždinu. Predstava, ki temelji na dveh dramskih besedilih, je režiral mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Martin Kušej. Fokus letošnjega Dubrovniškega festivala so ženske teme in ženski liki, vse kar je globoko povezano z žensko izkušnjo od antike do sodobnosti. O tem, kdo je sodobna Medeja, kako je nastajala uprizoritev in kako so se slovenski igralci soočali s hrvaščino, predstava se namreč izvaja v hrvaškem jeziku s slovenskimi nadnapisi, so povedali sogovorniki Nine Zagoričnik Julija Klavžar, Maša Žilavec, Aleš Valič in Vladimir Vlaškalić.

Fuga je prvi in edini mednarodni festival v Sloveniji, namenjen študentskim gledališkim produkcijam oziroma predstavam ter mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki delujejo tako na gledališkem kot na glasbenem in avdio-vizualnem področju. Na festivalu lahko predstavijo svoje delo in se srečajo z delom svojih vrstnikov z drugih umetniških akademij.

V Franciji je skupno več kot 1200 muzejev z zelo različnimi področji interesa. Najbolj znan in verjetno tudi eden najbolj obiskanih muzejev na svetu je pariški Louvre, ki hrani več kot 35.000 umetnin, tudi da Vincijevo Mono Liso in Miloško Venero.A v Franciji lahko najdemo tudi druge zanimive ali pa nenavadne muzeje, na primer posvečene kajenju, sivki, parfumom, veliko je tudi takih, ki so posvečeni zgodovini medicine. Prav tej temi hkrati pa tudi pisatelju Gustavu Flaubertu je posvečen muzej v Rouenu, in to ne brez razloga. Gre namreč za rojstno hišo pisatelja, ki je bila del bolnišnice, v kateri je kot glavni kirurg služboval Achille-Cléophas Flaubert, oče slavnega pisatelja. Pred hišo je še vedno vrt z amfiteatrom, skoraj popolnoma enak, kot je bil v času, ko je v njem oče pred študenti opravljal avtopsije in ko se je na vrtu igral mali Gustave. "Kot otrok je Gustave Flaubert skupaj s sestro pogosto opazoval očeta pri opravljanju avtopsij. Pozneje je večkrat dejal,

O tem govori razstava "Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije", ki je na ogled v arhitekturni galeriji DESSA, kjer enajst mladih arhitektov razkriva različne možnosti oblikovanja prostora. Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo obstaja magistrski študij scenografije, ki pa je študentom Fakultete za arhitekturo dostopen le v plačljivi obliki in šele po končanem študiju arhitekture.

Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek,

Začetek julija je v Ljubljani čas za jazzovsko praznovanje. Jazz festival je v 66. izvedbi programsko usmerjen v sodobnost, s posebnim fokusom na glasnih in mogočnih glasovih liderk – izstopajočih protagonistk širše jazzovske aktualnosti.Sogovornika: programska vodja Jazz festivala Ljubljana Tina Lešničar, sokurator Borja Močnik

Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.

Na festivalu, ki je posvečen klubski kulturi je nastopilo 39 ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije in tujine.Konec tedna je bil precej glasbeno obarvan. V namen praznika glasbe, Fete de la musique, so se po raznih lokacijah po Sloveniji zvrstili razni glasbeni dogodki, poleg tega pa se je zadnja dva pretekla konca tedna odvil tudi festival elektronske glasbe Keep in mind.  Podlaga: Kri records 

Že peti festival delavskega filma Kamerat bo konec tega tedna v Hrastniku skozi film kot sredstvo družbene kritike odpiral vprašanja o položaju delavcev ter spreminjanju dela in pravic v sodobnem svetu. V ritmu stroja, srca in skupnosti ponovno tudi v rudniškem rovu, 40 metrov pod zemljoFoto: Jernej Peklar

V razprodanih Križankah se je v soboto, 10 let od premiere, spet združila ekipa slovenskega muzikala Mamma Mia!* Val 202 jo je obiskal že med generalko. Med igralci, plesalci in tehnično ekipi smo preverili, kakšni so občutki pred jubilejno uprizoritvijo, kako to, da še vedno vztrajajo, ter kateri lepi in zabavni spomini jih vežejo na muzikal. Srečali pa smo tudi gledalca, ki si je muzikal ogledal že 33-krat.*Muzikal je nastal v produkciji Prospota v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in v režiji Juga Radivojevića. Besedilo Catherine Johnson je prevedla Živa Čebulj, prevod in priredbe pesmi švedske skupine Abba pa so delo Tomaža Domicelja. Fotografija: Darja Štravs Tisu

Kolutni magnetofon, diktafon, monokasetofon, brajeva ura, brajev meter. To je le nekaj pripomočkov, ki so slepim in slabovidnim v zgodovini pomagali pri samostojnosti. Približno 60 takšnih predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov, je zdaj na ogled v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani na stalni razstavi z naslovom Slepopisje od točkopisa do eBralca. Rdeča nit razstave je pismenost slepih – z brajico in tehničnim zvokom do uveljavitve v poklicu in družbi. Ob tem pa je namen razstave, ki je tudi podlaga za ustanovitev Muzeja slepopisja, ohranitev kulturne dediščine slepih in slabovidnih. Sogovornika: Stane Padežnik Viktor Vertačnik

Dve častitljivi obletnici: šestdeset let Festivala Borštnikovo srečanje, ki se že tradicionalno odvija v SNG Maribor in sedemdeset let Grafičnega bienala, ki je na ogled na različnih prizoriščih v Ljubljani.Kako glavna selektorica Borštnikovega srečanja Ajda Rooss vidi slovensko gledališko krajino in kaj imajo skupnega gledališke predstave v tekmovalnem programu? Ajde Rooss je dolgoletne vodje lutkovnega gledališča Ljubljana, dramaturginje in publicistke, ugotavlja, da se predstave med seboj povezujejo in da imajo mnogo skupnih izhodiš.Nagrade in Borštnikov prstan, ki ga letos prejme prvakinja SNG Drama Nataša Barbara Gračner, bodo podelili v soboto Ali Mednarodni grafični bienale Ljubljana, eden najstarejših bienalskih prireditev na svetu, še ohranja pridevnik grafični?Letos ga kurira, v Španiji rojena filozofinja in umetnostna zgodovinarka, Chus Martínez. Naslovila ga je Orakelj: o domišljiji in svobodi.Grafični bienale Lju

Prvič v zgodovini bo Slovenija gostila Evropski oblikovalski festival, katerega del so tudi Evropske oblikovalske nagrade – ena najprestižnejših priznanj na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Program festivala bo med drugim spremljala glavna razstava v atriju Mestne hiše, v Cukrarni pa bo za ogled na voljo razstava Greetings from Sarajevo priznane skupine Trio Sarajevo. Gostovanje v Ljubljani je kazalnik, da slovenska oblikovalska scena dobiva tudi mednarodno prepoznavnost. O tem, kaj pomeni dogodek za razvoj oblikovalske stroke in kakšno prihodnost na tem področju vidijo mladi ustvarjalci, smo se pogovarjali s študenti in predavatelji, ki se bodo predstavili v okviru festivalskega programa.

V galeriji KIBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec. Slikarska razstava z naslovom Sipanke, osemnajst slik v tehniki olja na platnu, živi od barve in opazovalca pripravi na čarobni trenutek, ko stopi v prostor, v katerem je ambientalna postavitev oziroma svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Umetnica v svojem delu raziskuje barve, oblike in svetlobo in tudi tokrat je tako: številni in različno veliki filigranski objekti, ki visijo s stropa na nevidnih nitkah in sestavljajo tridimenzionalno sliko, v katero je mogoče stopiti, zaživijo pod UV-osvetlitvijo in omogočijo skoraj nezemeljsko izkušnjo.

Mednarodni festival Druga godba je eden od najpomembnejših festivalov osrednje Evrope. Predstavlja tradicionalne in popularne godbe z vsega sveta. Letošnja, 41. Druga godba bo od 29. do 31. maja na različnih koncertnih prizoriščih v Ljubljani gostila izvajalce s štirih celin. Večina od njih bo na Drugi godbi nastopila prvič.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. Režiserka Tjaša Črnigoj je za novo predstavo 55. člen na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izbojevali, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno. V ljubljanski Knjigarni Konzorcij so odprli že 32. prodajno razstavo Bologna po Bologni. Ekipa knjigarjev Konzorcija je na letošnjem mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni izbrala več kot 600 nagrajenih in drugih otroških knjig iz 11 držav v 6 jezikih, ki jih do 31. maja predstavlja razstava Bologna po Bologni.

Mednarodni festival svetlobe, ki ga je pripravil Strip Core/Forum Ljubljana, še vedno ohranja temeljno poslanstvo: poudarjati vlogo umetnosti pri oblikovanju javnega prostora in s tem tudi javnega, svobodnega diskurza, ob tem pa krepiti kakovost in pestrost mestnega življenja. Na festivalu sodeluje 35 umetnic in umetnikov, 10 mentorjev, 35 dijakov, 19 študentov 20 kulturnih in izobraževalnih organizacij. Tema letošnjega festivala je motnje.Letošnja Svetlobna gverila bo do 14. junija s številnimi svetlobnimi instalacijami, objekti in videoprojekcijami osvetlil različne prostore Ljubljani: od Metelkove do Špice, osrednje prizorišče dogajanja bo tudi tokrat galerija Vžigalica z osrednjo festivalsko razstavo z deli domačih in tujih umetnikov različnih generacij.

Festival Rdeči revirji, ki ga organizira Zavod Vitkar pod umetniškim vodstvom Branka Potočana, vsako leto poteka v Zasavju, natančneje v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. Glavna ideja festivala so povezovanje domačih umetnikov, društev in zavodov z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi izvajalci, ohranjanje prepleta tradicionalnih in sodobnih vsebin ter povezovanje in sodelovanje ljudi. Za štiri dni bo 23. festival oživil hrastniške ulice in prostore kulturnih ustanov ter popestril vsakdanje življenje s številnimi prireditvami različnih zvrsti. Nato se bo preselil v Zagorje ob Savi, kjer bo festivalsko dogajanje potekalo od 5. do 7. junija, v Trbovljah pa od 19. do 21. junija. Vse podrobnosti programa najdete na spletni strani festivala.