Ultrazvok

Opravljena je bila že prva evalvacija, ki je razkrila dobre rezultateFizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omogoča, da v Izoli v procese okrevanja lahko vključujejo nove tehnologije; na primer očala za navidezno resničnost, prilagojene računalniške igrice. Rehabilitacijo in vadbo pa spremlja umetna inteligenca. Prva evalvacija je pokazala številne prednosti in dobre rezultate. O tem, katere, pa v oddaji.  Naprave in sodobno tehnologijo so v Izoli pridobili v okviru programa Interreg Italija-Slovenija v sklopu projekta X-BRAIN.net. Ta je vreden približno 750.000 evrov; od tega je 600.000 evrov prispevek Evropske unije.   

Sprememba drže, neenakomerna ramena, ena lopatica je na pogled večja od druge, en bok je višji od drugega. To so nekateri simptomi, ki so značilni za skoliozo – ukrivljenost hrbtenice v levo ali desno.Ortopedski kirurg doc. dr. Matevž Topolovec iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra pravi, da ima bolj ali manj hudo skoliozo približno 3 odstotke populacije. Zdravljenje obsega prilagojene fizioterapevtske vaje in uporabo steznika, v nekaterih primerih pa tudi operacijo. Kirurški poseg je zahteven in traja več ur; običajno ves dan. Več pa v Ultrazvoku. O operaciji gležnja v Valdoltri TUKAJ Foto: Ortopedska bolnišnica valdoltra/ Matevž Topolovec

Ultravijoličnim sončnim žarkom nismo izpostavljeni le ob morju, bazenu, jezerih in rekah. Ultravijoličnim sončnim žarkom smo izpostavljeni tudi na poti v službo in iz nje, pri vsakodnevnih opravilih na prostem, tudi na pikniku ali med rekreacijo v naravi.Strokovnjaki opozarjajo, da ima prekomerno izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju škodljive učinke na kožo, da oslabi imunski sistem in poškoduje oči. Slednje so v središču tokratnega Ultrazvoka. Kako naj poleti zaščitimo svoj vid in oči, svetuje specialistka za bolezni oči dr. Alenka Lavrič Groznik z Očesne klinike UKC v Ljubljani. Oftalmologinja opozarja, da za vsak očesni melanom ne smemo kriviti le ultravijoličnih žarkov. Nasveti dermatologinje o zaščiti pred sončnimi žarki TUKAJ

»Metoda je zelo prijazna pacientom in lahko si predstavljate, kako z njo od znotraj obsevamo tumorsko tkivo.«Radioembolizacija je posebna in učinkovita metoda za odstranjevanje rakavega tkiva. Prim. prof. dr. Martin-Michael Uggowitzer vodi Inštitut za radiologijo in nuklearno medicino v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem. Pravi, da so lani s postopkom radioembolizacije zdravili 15 bolnic in bolnikov s turskimi tvorbami v jetrih. Pričakuje, da bo letos ta številka še višja. Tovrstno terapijo v Avstriji ob Leobnu izvajajo še trije ali štirje medicinski centri, v Sloveniji pa ljubljanski Klinični center. Tako kot v Avstriji stroške radioembolizacije tudi v Sloveniji krije zdravstvena zavarovalnica. Podrobneje v Ultrazvoku.

O zamenjavi kolena oziroma o vstavitvi endoproteze kolena ali o kolenski artroplastiki, kot tudi rečejo zdravniki Med najpogostejše posege v ortopediji sodi vstavitev totalne kolenske endoproteze, pravi Luka Pilič Turk, dr. med. Doda, da se prav zato to področje stalno razvija in nadgrajuje. Sodobne tehnike in materiali omogočajo, da lahko ortopedi zamenjajo koleno v celoti ali zgolj delno, da lahko hkrati operirajo obe koleni in da lahko operacijo izvedejo tudi, kadar je kost poškodovana zaradi osteoporoze. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Iztok Konc se je z Luko Piličem Turkom srečal na Oddelku za ortopedsko kirurgijo Splošne bolnišnice Novo mesto. Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ

Najpogostejše obolenje ledvic je kronična ledvična bolezen (KLB). Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Ti pogosto tožijo, da imajo težave s kožo. Ta je pogosto suha in srbeča, mehurjasta in vneta. Kronična ledvična bolezen pa prizadene tudi nohte. Dermatološke bolezni imajo lahko za bolnike velike posledice, pravi Dominik Škrinjar, dr. med. V Ultrazvoku bo svetoval o zdravljenju in negi kože ob kronični ledvični bolezni. Foto: Nickyay/ Wikimedia, cc Lindsayjevi nohti (v angleščini) TUKAJ O KLB z nefrologom Škobernetom TUKAJ Koža in sladkorna bolezen tipa dve TUKAJ

Svetuje Dominik Škrinjar, dr. med. Ljudje s sladkorno boleznijo večkrat potarnajo nad različnimi težavami s kožo. Dominik Škrinjar, dr. med., pravi, da so pri njih pogostejša različna vnetja kože in okužbe z glivicami, rane in razjede. V medicinski oddaji Ultrazvok podrobneje tudi o akantozi kože, ki je značilna za diabetes, in tudi o vedno bolj izpostavljeni povezavi med sladkorno boleznijo tipa 2 ter luskavico. Akantoza kože TUKAJ

Od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli covid, v blagi ali težki obliki, trpi za dolgim covidom»Moje telo je v celoti okvarjeno,« pravi Bojan Ambrožič, ki se že več kot dve leti bori z dolgim covidom. Namesto, da bi se mu zdravje izboljševalo, se mu poslabšuje. Lani je tako v postelji preležal kar 280 dni. »Trenutno živim dobesedno v hišnem zaporu – no, bolj realno sem še precej bolj omejen: sem v zaporu lastnega telesa,« dodaja. Več o njegovih zdravstvenih težavah, stiskah in ovirah v oddaji Ultrazvok. Foto: Bojan Ambrožič Zapisi Bojana Ambrožiča TUKAJ   

Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz RomunijeZaradi nedavnega izbruha v Združenih državah Amerike so družbena omrežja in svetovni mediji postali pozorni na ošpice. Te so zelo nalezljive, pa tudi nevarne. Po zadnjih podatkih so v ZDA od januarja zaradi ošpic umrli že trije otroci, o štirih smrtih pa poročajo tudi iz Romunije. Na zadnji izbruh ošpic v Združenih državah so se odzvale tudi ustvarjalke popularne slovenske facebook skupine Science Mamas' Forum. Iztok Konc se je na Fakulteti za farmacijo srečal s prof. dr. Natašo Karas Kuželički. V Ultrazvoku bosta osvetlila različne trditve o ošpicah in cepivu proti ošpicam ter preverila trditev, da ošpice preprečuje in zdravi vitamin A. Informacije o izbruhu v ZDA (CDC) TUKAJ Stanje ošpic v Sloveniji (NIJZ) TUKAJ z informacijami o cepivu in cepljenju Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain

Profesorica socialne psihologije dr. Metka Kuhar (FDV) v Ultrazvoku svetuje, kako se v odnosih lahko postavimo zase; kako postavimo meje in rečemo ne. Pojasni, kaj je v ozadju agresivne ali pasivne komunikacije in razloži, kaj je asertivnost. Kako pa na komunikacijo in odnose vplivajo travmatični dogodki iz otroštva? Ponovitev oddaje. Foto: FDV

Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ed Uthman/ Wiki, cc. Na fotografiji je normalna sluznica debelega črevesa. Poglavja: 00:06:03 Kako lahko pomagajo zdravniki? 00:01:07 Značilnosti sindroma razdražljivega črevesja.

Rezistenco je razvila Escherichia colli, klebsiela ...Prof. Dan Andersson na švedski Univerzi v Uppsali, mimogrede – mednarodne primerjave Univerzo v Uppsali uvrščajo med 100 najboljših univerz na svetu – vodi Center za antibiotike. S skupino sedemnajstih raziskovalk in raziskovalcev preučujejo odpornost bakterij na antibiotike, delujejo pa tudi na področju hitrejše diagnostike bakterijskih okužb. »Preizkušamo tudi metodo, s katero bi lahko preverili delovanje različnih kombinacij antibiotikov. Razvili smo enostavno ploščico s kislim agarjem, na kateri lahko pogledamo, ali dva antibiotika delujeta sinergistično ali antagonistično.« S prof. dr. Danom Anderssonom se je v Biomedicinskem centru (BMC) Univerze v Uppsali srečal Iztok Konc. Kdo je prof. Dan Andersson TUKAJ Raziskovalna skupina in raziskave TUKAJ

Glavkom ali zelena mrena je v svetovnem merilu na drugem mestu med vzroki za slepoto. Zanj je značilen povišan očesni tlak. Ker bolezen poteka skoraj neopazno, zanjo kar 50 odstotkov ljudi sploh ne ve. Med letošnjim tednom ozaveščanja o glavkomu – potekal je od 10. do 15. marca – so slovenski oftalmologi v izbranih zdravstvenih ustanovah zato izvedli presejalno testiranje na prisotnost te bolezni, ki okvari vidni živec. Odločili so se za zelo zanimiv pristop. Svoje paciente so namreč vprašali, če imajo med bližnjimi koga, ki še ni bil pregledan za glavkom. Vabljeni so bili vsi, ki so jih vprašani bolniki priporočili. Akcija je uspela, pravi prof. dr. Barbara Cvenkel z Očesne klinike v Ljubljani. Kaj so pokazali rezultati, boste izvedeli v Ultrazvoku.

Postopek izboljša hojo in življenje bolnic ter bolnikov Mlada zdravnica Vesna van Midden preučuje nov neinvaziven terapevtski pristop za zdravljenje Parkinsonove bolezni. To nevrodegenerativno obolenje je postalo bolj znano, od kar je o njem odkrito spregovoril ameriški igralec Michael J. Fox, kateremu so diagnozo postavili leta 1991. Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so na voljo trije postopki, s katerimi zdravniki lahko nadaljujejo zdravljenje. To so: dovajanje zdravila v podkožje, dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje in stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka zdravnica Vesna van Midden pa preučuje, kako bi znake in simptome Parkinsonove bolezni olajšali z neinvazivno stimulacijo vagusnega živca. Originalni članek z isledki raziskave TUKAJ Društvo Trepetlika TUKAJ

Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdobje remisije in pomembno izboljšali preživetje bolnikov. Z asist. dr. Urško Janžič se je srečal Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

"Od vsakega bolnika z levkemijo dobimo več sto gigabajtov podatkov," pravi molekularni biolog Blaž OderVelenjčan Blaž Oder na Švedskem sodeluje v raziskovalni skupini, ki preučuje, kako razlike ali spremembe v človekovem genskem materialu vplivajo na potek in zdravljenje kronične limfocitne levkemije (KLL). To je najpogostejša vrsta krvnega raka pri odraslih. Bolezen običajno napreduje zelo počasi; strokovnjaki ocenjujejo, da polovica bolnikov ne bo nikoli potrebovala zdravljenja. Raziskovalna skupina, pri kateri sodeluje gost Ultrazvoka molekularni biolog Blaž Oder, je pri svojem delu uspešna. Izsledke njihovih raziskav lahko zasledimo v uglednih znanstvenih revijah. Informacije o Blažu Odru TUKAJ Informacije o raziskovalni skupini TUKAJ Informacije o KLL TUKAJ Ultrazvok o levkemiji s prof. Campom iz Barcelone TUKAJ  

Po besedah dr. Andreja Škoberneta skušajo zdravniki ledvice podpreti in zaustaviti procese staranja; kar jim po zaslugi sodobnih zdravil in pristopov tudi vedno bolj uspeva »Ko k meni na pregled pride pacient z boleznijo ledvic, si glede na njegov izgled ustvarim mnenje o njegovi starosti,« pravi nefrolog Andrej Škoberne. »Ko pa v dokumentaciji pogledam letnico njegovega rojstva, sem pogosto presenečen. Pacient je na pogled videti deset ali dvajset let starejši.« Dr. Andrej Škoberne zdravi bolnice, bolnike z boleznimi ledvic v ljubljanskem Kliničnem centru. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen – kratko KLB. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Zdravljenje je bolj uspešno, če kronično ledvično bolezen odkrijemo in zdravimo čim prej. Kogar pa medicina zanima podrobneje, še ta podatek: študije so pokazale, da se pri bolnikih s kronično ledvično bolezn

Največkrat nam primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. Ljudem največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija. Za oddajo Ultrazvok je Iztok Konc doc. dr. Živo Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, vprašal, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib (PONOVITEV). Spletno mesto prehrana.si

»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.« Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice. V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odraslih: v Celju, Domžalah, Kočevju, Kopru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, v Posavju, na Ptuju, v Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tolminu, v Trbovljah in Velenju. Centri za duševno zdravje odraslih TUKAJ Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov TUKAJ Program MIRA zadusevnozdravje.si  

Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za kronično ledvično boleznijo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcevAli ste vedeli, da so za učinkovito delovanje vitamina D potrebne zdrave ledvice? »Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D,« pravi specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Kaj se v ledvicah dogaja z vitaminom D? Odgovor izveste v oddaji Ultrazvok. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen s kratico KLB. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo po svetu oboleva že več kot 800 milijonov ljudi. Predvidevajo, da bo do leta 2040 že peti najpogostejši razlog za smrt. V Sloveniji naj bi kronično ledvično bolezen imelo med 10 in 15 odstotki prebivalcev. To pa morate vedeti, da je za zgodnje prepoznavanje kronične ledvične bolezni nujna in pomembna preiskava na prisotnost beljakovin v seču. Tudi o tem v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.